Predstavitev podjetja

Pariz 30. in 40. leta 19. stoletja. Frederick Chopin in George Sand sta v salonu svojega stanovanja prirejala glasbeno-literarne večere, katerim so svoj izraz prispevala tudi imena kot so Eugène Delacroix, Franz Liszt, Hector Berlioz, Heinrich Heine in številni drugi. Mnogi so v svojih dnevnikih opisali vzdušje v prostoru, ovitem v mehko svetlobo.

Chopin je obkrožen s prijatelji sedel za klavirjem in improviziral z lahkimi arpeggii, oči poslušalcev so se polagoma polnile z mehkimi barvnimi toni, ki so se skladali s pripovednimi modulacijami. In nato se je oglasila modra nota in za trenutek se je zdelo, da se je čas ustavil, ustvarilo se je novo polje, ki se je napolnilo s skupnim vdihom in se zlilo s počasnim izdihom.

Modra nota je bila osnova Chopinovih improvizacij, variacij in vseh njegovih del ter je poetična metafora iskanja pravega tona ali barve, ki povzame skladateljev ogenj, njegovo dušo in občutke, ki so ga vodili k ustvarjanju magičnih glasbenih pripovedi.